Kaj se dogaja v Srbiji? "Napeto je. Ni več jasno, kdo je kdo"

"Ključni trenutek, ko se je slika protestov spremenila, se je zgodil v Vrbasu, ko so aktivisti vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) na protestnike začeli metati plastenke, jajca in prižigali bakle," je pojasnila novinarka, ki dogajanje že od novembra spremlja na terenu. "Čez dva dni so se razmere še zaostrile: pripadniki SNS so na protestnike metali pirotehnična sredstva. To je bil sprožilec za dogajanje, ki ga zdaj spremljamo že več kot en teden."

Kot je še povedala, so aktivisti vladajoče stranke v Vrbasu izvajali pritiske tudi na njihovo ekipo. "Na nas so se spravili z laserji. Ovirali so me pri poročanju. Že en laser je močan, vame pa so jih usmerili pet ali šest hkrati." Povedala je tudi, da so njo in drugega novinarja zmerjali in da sta se zato počutila ogrožena. "Če ne bi bilo policije, bi nas verjetno tudi fizično napadli."

Študenti ali provokatorji?

Samo v ponedeljek je bilo po informacijah srbskega notranjega ministrstva, ki jih je povzela agencija Tanjug, aretiranih šestnajst ljudi. Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je bilo v Beogradu "skupaj 2.300 do 2.400 blokaderjev, ki so drastično kršili javni red in mir" ter "s svojo agresivnostjo kazali, da imajo namen demolirati in zažgati prostore SNS ter napasti policijo".

Ali so se tudi nekateri študenti in drugi udeleženci protestov zatekli k nasilju ali pa za izgredi stojijo nastavljeni provokatorji, ni povsem jasno. Na fotografijah in posnetkih je sicer videti zamaskirane osebe, večinoma moške, opremljene s palicami, kamenjem ali pirotehniko.

Mirković je povedala, da so se med poročanjem z enega od protestov v središču Beograda pri njej ustavljali udeleženci protesta in ji pripovedovali, da so zaznali nastavljene provokatorje. "A po drugi strani se uporabniki družbenih omrežij jezijo, ko omenjamo nastavljene provokatorje, saj pravijo, da se protestniki zdaj obnašajo kot aktivisti SNS in da ob tem ne bodo tiho. Vtis na terenu je vsekakor, da je zelo napeto in da ni več povsem jasno, kdo je kdo."

"Policija ne ukrepa"

Policija je na protestih sicer prisotna, a se na provokacije in nasilje aktivistov SNS pogosto ne odziva, je poročal N1 Srbija. "V Vrbasu smo videli, da je policija stala v bližini moškega, ki je izstreljeval pirotehnična sredstva, a se ni odzvala. Vidimo, da policija v nekem trenutku krene na protestnike, da jih potiska, to je pa tudi vse. Sama sem bila dva večera v Vrbasu, a policija tam kljub izgredom ni ukrepala," je povedala novinarka Jelena Mirković.

"Oblast želi protestnike naslikati kot huligane, aktivistov SNS pa se ne omenja"

Na vprašanje, ali je eskalacija nasilja, od katerega so se študentski aktivisti v zadnjih mesecih dosledno ograjevali, v prid oblasti, je novinarka N1 odgovorila, da oblast seveda želi obrniti te razmere sebi v korist. "To, kar gledamo, da počnejo aktivisti SNS, želijo predsednik in drugi predstavniki države pripisati državljanom, protestnikom. V nedeljo smo slišali skrb vzbujajoče izjave predsednika Vučića, ki je rekel, da je protestnikom preostalo le še, da začnejo streljati. To je zelo skrb vzbujajoča izjava."

Vučić je na nedeljski novinarski konferenci napovedal tudi odločen odgovor čez nekaj dni, izključil pa je uvedbo izrednega stanja v državi, je poročala srbska javna radiotelevizija RTS. "Videli boste naše presenetljive odločitve, nato pa sledi odločno ukrepanje. Zdelo se vam bo, da smo se umaknili, a potem odločnost, vse, kar imamo na voljo," je dejal.

"Na tej novinarski konferenci nismo slišali nič o Vrbasu, ki je bil sprožilec za nadaljnje nasilne proteste," je opozorila Mirković. "Vučić je omenjal Valjevo, Beograd, Novi Sad, Vrbasa pa niti z besedo. Oblast želi protestnike naslikali kot huligane, vse, kar počnejo aktivisti SNS – tega pa se kazensko ne preganja, niti ne omenja."

Študenti v blokadi so po Vučićevih izjavah ocenili, da obstaja utemeljen sum, da oblast v naslednjih dneh pripravlja scenarij eskalacije uličnega nasilja, ki bi mu sledila formalna kriminalizacija odpora in nov val represije, je njihovo sporočilo povzel N1 Srbija. Ob tem so pozvali državljane, naj ostanejo "prisebni, mirni in nenasilni", hkrati pa "pripravljeni in odločni braniti svojo suverenost in demokratične pravice".

Zrušitev nadstreška "načrtovana diverzija"

Predsednica skupščine Ana Brnabić je pred dnevi celo dejala, da je bil nadstrešek na novosadski železniški postaji zrušen, da se sproži barvna revolucija. "Ne mislim, da je nadstrešek padel sam od sebe, niti da je šlo za nesrečo, tragedijo ali kakršenkoli rezultat kakšnih nevestnih dejanj v tem smislu. Menim, da je šlo za načrtovano diverzijo," je izjavila.

Ali vse to vpliva na ljudi, da ne prihajajo več na proteste? Ne, odgovarja sogovornica. "Kljub temu da je poletje na vrhuncu, so protesti množični, in to po številnih mestih. Mislim, da oblast pošilja takšna sporočila, da bi se ljudje prestrašili in ne bi več odhajali na ulice. A zdi se, da ljudje na ta sporočila reagirajo ravno obratno; da jih spodbudijo, da gredo ven."

Novinarki grozili, da ji bodo ubili otroka

V zadnjem času, še posebej pa v zadnjih dneh, se razmere zaostrujejo tudi za novinarje. "V zadnjih dneh so najvišji državni uradniki, ob podpori provladnih tabloidov, okrepili usklajeno kampanjo proti N1 in Novi, pri čemer so naše medije označili za ’tovarne medijskega strupa’ in celo ’teroristične organizacije’," je pred dnevi v javnem pismu opozorila izvršna direktorica podjetja United Media Aleksandra Subotić.

"Ta retorika je prerasla politično kritiko in prešla v sfero sistematičnega preganjanja, s čimer se ustvarja okolje, v katerem so fizični napadi, grožnje s smrtjo in nadlegovanje naših novinarjev ne le tolerirani, ampak dejansko spodbujeni," je še zapisala Subotić in evropske predstavnike pozvala, naj se odzovejo ter od srbskih oblasti zahtevajo, da "sramotno in nevarno kampanjo" zoper novinarje in uredništva nemudoma ustavijo.

Novinarki Nove Sanji Ignjatović Eker so po prispevku o policijskem nasilju nad mirnimi protestniki na družbenih omrežjih celo grozili, da ji bodo ubili otroka, je Subotić še omenila v pismu. Tabloidni mediji, naklonjeni vladajoči stranki, novinarje, ki kritično poročajo, vse pogosteje izpostavljajo z imeni in priimki in jih žalijo.

"Poslušamo grožnje, ki jih izreka sam predsednik"

"Vsakodnevno smo tarča nasilja," je povedala tudi Jelena Mirković, ki je bila novembra na protestih poškodovana, a se njenim napadalcem, kot je dejala, ni zgodilo nič. "Zdi se, da oblast svojim pristašem iz SNS pošilja sporočilo, da lahko počnejo, kar želijo. Ne vem, ali je bil po vseh napadih, ki so se zgodili, kdorkoli kazensko preganjan. Na terenu smo prepuščeni sami sebi, medsebojno se ščitimo. Počutimo se izpostavljeni in ogroženi. Mislim, da tako ni bilo še nikoli. V zadnjih dneh se je položaj močno spremenil."

"Živimo v državi, ki ima zakone, a se ti očitno ne izvajajo," je jasna Mirković. "Institucije bi se morale odzvati, a to se ne zgodi. Na osnovi vsega, kar se dogaja novinarjem, državljanom, na osnovi okrepljene policijske represije ter skrb vzbujajočih izjav predstavnikov oblasti je občutek, da so zakoni mrtva črka na papirju. Poslušamo predsednika, ki pravi, naj se v naslednjih dneh ljudje ne sprašujejo, ali se je država predala, saj bo pozneje reagirala še močneje, z vsem, kar ima na voljo. Kaj to pomeni? Na neki način poslušamo grožnje, ki jih izreka sam predsednik. Medtem pa ne reče, da bo država ljudi zaščitila. Kako naj se torej počutimo varni?"

"Zaspinana sporočila"

Primer neustreznega ukrepanja institucij je po njenih besedah tudi Vrbas. "Ko so aktivisti SNS v mirne protestnike metali pirotehniko, kamenje in druge predmete, je oblast zaspinala sporočilo: rekli so, da so pripadniki SNS prišli branit prostore stranke, čeprav takrat prostorov nihče ni napadal. Pa tudi če bi se zgodili takšni napadi, bi morala posredovati policija, ne pa strankini aktivisti."

Več kot devet mesecev protestov

Protestno gibanje v Srbiji je sprožila zrušitev nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki je zahtevala 16 življenj. Študenti so v znak protesta zasedli fakultete, protestirali na ulicah in oblast spravljali v nelagodje z dolgimi minutami tišine, s katerimi so se spominjali žrtev. Od institucij so zahtevali, da se osvobodijo primeža strankarske politike in da začnejo opravljati svoje delo, odgovorne za neustrezno obnovo nadstreška pa preiščejo in kaznujejo. Podprle so jih tudi druge sfere družbe, zasedbe fakultet in študentski protesti pa so prerasli v gibanje. Vrhunec protestov se je zgodil 15. marca, ko se je na protestnem shodu z naslovom 15. za 15 (16. žrtev je umrla pozneje, op. a.) v središču Beograda zbralo več sto tisoč ljudi.

Protesti trajajo že več kot devet mesecev.